Pravilno napenjanje tarpa: rigging za kampiranje v viseči mreži

Dober tarp hitro kupiš. Napeti ga tako, da te pri dolgotrajnem dežju in bočnem vetru res ohrani suhega, je pravo delo.

Večina noči, ki gredo narobe, ne propade zaradi materiala. Propadejo zaradi povešene slemenske vrvi, prepoložnega kota napenjanja ali tarpa, ki je dvajset centimetrov previsoko. Dober rigging ne stane nič razen nekaj minut in malo rutine – in odloča o tem, ali se zjutraj zbudiš suh.

Ta vodnik ne govori o tem, kateri tarp naj kupiš, ampak kaj z njim narediš, ko stojiš med dvema drevesoma in začne kapljati.

Neprekinjena ali deljena slemenska vrv?

To je prva in najpomembnejša odločitev in določa preostanek tvoje postavitve.

Neprekinjena slemenska vrv (continuous ridgeline) je ena sama vrv, napeta od drevesa do drevesa. Tarp visi na njej z dvema premičnima vozloma ali z opremo in ga lahko po vrvi premikaš sem in tja.

• Za: vrv lahko najprej napneš in tarp potegneš čeznjo – v dežju tako postaviš vse na suhem. Tarp lahko naknadno centriraš. In nad sabo imaš vrv, na katero lahko obesiš čelno svetilko, nogavice in brisačo.
• Proti: neprekinjena vrv se vedno malo povesi, tega fizikalno ni mogoče preprečiti. Potrebuješ malo več vrvi in malo več vaje.

Deljeno obešanje (split ridgeline) sestavljata dve ločeni vrvi, vsaka od enega vogala tarpa do drevesa.

• Za: sleme postane res napeto, ker se nič ne povesi. Lažje, manj materiala, v lepem vremenu hitreje postavljeno.
• Proti: brez premikanja, brez postavljanja na suhem, brez vrvi za obešanje.

Priporočilo: če začenjaš ali si pogosto na poti v slabem vremenu, vzemi neprekinjeno obešanje. Kdor potuje hitro in lahko in računa na lepo vreme, je bolje postrežen z deljeno različico. Mnogi imajo na koncu v omari oboje in se odločijo po vremenski napovedi.

Pravilno napenjanje slemenske vrvi

Tu o vsem odločajo tri stvari: višina, napetost in centriranje.

Višina. Slemenska vrv tarpa spada približno 20 do 30 centimetrov nad ridgeline tvoje viseče mreže. Previsoko in dež pride od strani. Prenizko in se zaletiš vanjo, ko se usedeš – pri kondenzu pa ti tarp kaplja v obraz.

Napetost. Vrv mora biti napeta, ne „bo že“. Pravilo palca: če jo na sredini s prstom potisneš navzdol in popusti več kot dva, tri centimetre, je preohlapna. Ohlapna slemenska vrv zbira vodo, tarp z vodnim mehurjem v njem pa je najhitrejša pot do mokre noči.

Centriranje. Tarp mora biti na sredini nad visečo mrežo, ne na sredini med drevesoma. To ni isto, takoj ko sta drevesi različno debeli ali je teren poševen.

Za pritrditev: prusik vozli delujejo, nič ne stanejo in držijo. A v mokrem se zategnejo in s hladnimi prsti ali v rokavicah so zoprni. Titanova oprema, kot je Dutch Titanium Wasp, reši prav to težavo: upravljaš jo z eno roko, tudi ko v prstih ne čutiš ničesar več. Poleti je to udobje. Novembra je to razlika med dvema in desetimi minutami.

Napenjalne vrvice: podcenjeni del

O slemenu se veliko razpravlja, pri vogalih pa se šlampa. Pa vendar napenjalne vrvice odločajo, ali tvoj tarp v vetru stoji ali plapola.

• Kot: cilj je približno 45 stopinj glede na tla. Precej položneje in vrvica vleče tarp vstran, namesto da bi ga napela. Precej strmeje in ploskev ujame preveč vetra.
• Dolžina: dva metra na vogal sta dober standard. Vse krajše te prisili, da klin zabiješ točno tja, kjer leži kamen.
• Vidnost: odsevne napenjalne vrvice niso igračka. Čez nevidno vrvico se spotakneš natanko enkrat – in pri tem navadno izpuliš klin.
• Napenjalo: majhna oprema, kot sta Hookworm ali Ringworm, nadomesti vozle. Z njo ponoči dodatno napneš, ne da bi prej iskal čelno svetilko.

In: dodatno napni. Silnylon se podaljša, takoj ko se zmoči, pri nekaterih tarpih za več centimetrov. Kdor pred spanjem še enkrat vloži trideset sekund, ima zjutraj bolj napeto streho.

Tri postavitve, ki bi jih moral obvladati

A-Frame. Standard: tarp simetrično čez slemensko vrv, vsi štirje vogali napeti pod 45 stopinjami. Deluje skoraj vedno, je hiter, dobro ščiti. S tem pokriješ večino vseh noči.

Porch Mode. Ena stran je dvignjena s palicami, druga ostane spodaj. Dobiš odprt, pokrit predprostor za kuhanje in sedenje. Idealno za suhe večere brez vetra – in takoj slabo, ko se veter obrne.

Storm Mode. Slemenska vrv čim nižje, tarp potegnjen skoraj do tal, vetrna stran povsem zaprta, napenjalne vrvice kratke in napete. Izgubiš vse udobje in pridobiš noč, v kateri se nič ne zgodi. To je postavitev, ki bi jo moral enkrat vaditi na suhem – ne prvič ob 23. uri v nevihti.

Pet najpogostejših napak

1. Tarp previsoko. Videti je zračno, spusti pa dež noter. Raje nižje, kot misliš.
2. Slemenska vrv preohlapna. Zbira vodo in prenaša vsak gib na tarp.
3. Napenjanje preveč položno. Najpogostejši razlog za plapolajoče vogale.
4. Brez kapljičnih zapor. Voda teče po obešanju v visečo mrežo. Kratek kos vrvice, ohlapno zavezan okoli obešanja, to reši za manj kot gram.
5. Drevesa niso preverjena. Suhe veje nad tabo so edina stvar v tem vodniku, ki je res nevarna. Vedno poglej navzgor, preden karkoli napneš.

Kateri tarp za kakšno uporabo?

Na kratko, ker tukaj pravzaprav ne gre za to:

• Minifly – minimalen, za poletje in štetje gramov. Malo rezerve.
• Thunderfly – vsestranski z vrati. Za tri letne čase najbolj razumna izbira.
• Superfly – velika ploskev, veliko zaščite, primeren za zimo in dolgotrajen dež.
• Mountainfly – ko postane grobo in potrebuješ prostor za opremo.

Tarp Sleeve je mimogrede najbolj podcenjen dodatek sploh: z njim tarp v dežju zviješ in razviješ, ne da bi se ostalo zmočilo.

Kar na koncu šteje

Rigging je obrt, ne znanje. Ne naučiš se ga tako, da to prebereš, ampak tako, da svojo postavitev trikrat narediš na vrtu, dokler ne sede – in potem enkrat v temi. Potem traja štiri minute in ne razmišljaš več o tem.

Če začenjaš: neprekinjena slemenska vrv, A-Frame, 45 stopinj, napeto, dovolj nizko. S tem prideš skozi skoraj vsako noč v srednji Evropi.